Prosta reja

Prôsta^[1] ali pášna rêja^[2] je eden izmed mogočih načinov vzrejanja domačih živali, ki se ga omenja v glavnem pri reji perutnine, največkrat domače kokoši. Pridevnik prosta (pašna) se daje reji, kjer kokoši noči preživljajo v zaprtih prostorih (recimo hlevu ali kokošnjaku), podnevi pa se jih spusti na prosto, kjer navadno pretikajo in brskajo po pašnih površinah.^[2]

V skladu s pravilniki se v Sloveniji jajca kokoši nesnic, ki so jih gojili v okviru proste reje, označuje z zaporedno številko 1, identifikacijska koda obenem vsebuje tudi oznako države porekla in registrsko številko proizvajalca.^[2][3] V preteklosti, še pred slabimi petimi desetletji, je bila pašna reja zelo pogost način vzrejanja perjadi,^[2] dandanes pa je redka in obsega zgolj 2 % proizvodnje (najbolj razširjena je še vedno baterijska reja z 61 %, sledi hlevska z 36 %, na koncu je ekološka z 1 %^[4][5]).^[2] Skupaj s hlevsko in ekološko spada prosta reja med alternativne načine reje kokoši,^[6] ki jih ločujemo od baterijske reje.^[1]

1. ↑ ^{1,0 1,1} »P R A V I L N I K o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic«. www.uradni-list.si. Pridobljeno 10. decembra 2021.
2. ↑ ^{2,0 2,1 2,2 2,3 2,4} Holcman, Antonija; Terčič, Dušan; Salobir, Janez; Zorman-Rojs, Olga (2020). Perutnina : reja kokoši, pur, gosi, rac, prepelic. Ljubljana: Kmečki glas. ISBN 978-961-203-484-9. OCLC 1146270237.
3. ↑ Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za varno hrano: OZNAČEVANJE JAJC (2009). Ljubljana.
4. ↑ »O jajcih in reji kokoši nesnic«. blog.imasjajca.si (v angleščini). Pridobljeno 10. decembra 2021.
5. ↑ »Kaj moramo vedeti, preden si omislimo jato kokoši?«. Kmetijsko gozdarski zavod Maribor. Pridobljeno 10. decembra 2021.
6. ↑ Adamič, Janja (2020). »Primerjava različnih načinov reje kokoši nesnic z vidika dobrobiti živali«. repozitorij.uni-lj.si. Pridobljeno 10. decembra 2021.